Bolečine v hrbtenici so eden od pogostih vzrokov odsotnosti negovalnega osebja z dela. V Sloveniji je zelo veliko odsotnosti z dela prav zaradi težav s hrbtenico.


Leta 2004 je bilo v Sloveniji zaradi kostno-mišičnih obolenj izgubljenih 17,6 delovnega dneva na zaposlenega, zaradi bolezni vezivnega tkiva pa je bilo izgubljeno 3,3 delovnega dneva. Slika je še veliko slabša, če si ogledamo podatke, ki se nanašajo na zaposlene ženske. Omenjenega leta je bilo namreč zaradi kostno-mišičnih obolenj izgubljenih 19,9 delovnega dneva na zaposleno žensko in 3,6 delovnega dneva zaradi bolezni vezivnega tkiva (Bilban, 2006).

Raziskave po svetu so pokazale, da medicinske sestre in bolničarji pogosteje trpijo zaradi bolečin in poškodb hrbtenice kot zaposleni v drugih poklicih.

V eni od raziskav, ki so jo naredili na Finskem, so ugotovili, da:

• ima 74 odstotkov medicinskih sester, zaposlenih 15 do 24 let, bolečine v hrbtenici;
• je bolečine že imelo 85 odstotkov bolničarjev in 79 odstotkov medicinskih sester;
• je v zadnjih treh mesecih neprekinjenega dela imelo bolečine 14 odstotkov bolničarjev in 9 odstotkov medicinskih sester;
• je zadnji mesec raziskave imelo težave oz. bolečine v križu 50 odstotkov bolničarjev in 49 odstotkov medicinskih sester (Wege, 2002).

• Pred začetkom dela pride na delovno mesto spočitih in dobre volje samo 43,4 odstotka zdravstvenih delavcev. 41,7 odstotka jih je odgovorilo, da na delo pridejo utrujeni, vendar dobre volje. 
• 14,9 odstotka zaposlenih, ki pridejo na delovno mesto, je slabe volje in brez energije.
• Ob koncu delovnega dne je bilo 56,6 odstotka delavcev zelo utrujenih, vendar zadovoljnih.
• 20 odstotkov pa jih je bilo ob koncu delovnega dne zelo utrujenih in nezadovoljnih.
• Največji odstotek zdravstvenih delavcev zaradi fizične preobremenjenosti čuti nelagodje in utrujenost v vratnem in ledvenem delu hrbtenice. V ledvenem delu hrbtenice čuti utrujenost 43,3 odstotka zdravstvenih delavcev, v vratnem delu hrbtenice pa 42,8 odstotka zdravstvenih delavcev.
• Največjo obremenitev pri delu pomeni prestavljanje oskrbovanca na invalidski voziček. Tako ocenjuje 80 odstotkov bolničarjev negovalcev, 75,6 odstotka zdravstvenih tehnikov in 33,3 odstotka diplomiranih oz. višjih medicinskih sester.
• Bolečine v hrbtenici je doslej imelo 87,5 odstotka bolničarjev negovalcev, 83,3 odstotka zdravstvenih tehnikov in 80 odstotkov diplomiranih oz. višjih medicinskih sester, pa tudi 50 odstotkov fizioterapevtov in delovnih terapevtov.
• Najpogosteje so se bolečine v hrbtenici pojavile po 5 do 10 letih opravljanja zdravstvenega poklica.
• V zadnjem letu je imelo težave s hrbtenico 85 odstotkov bolničarjev negovalcev, 95,5 odstotka zdravstvenih tehnikov ter 41 odstotkov višjih medicinskih sester. 
• V zadnjem mesecu je imelo bolečine 65 odstotkov bolničarjev negovalcev, 92,4 odstotka zdravstvenih tehnikov in 41,4 odstotka višjih medicinskih sester.
• Zdravstveni tehniki so 95,5-odstotno prepričani, da so težave s hrbtenico povezane z naravo njihovega dela. Enako je odgovorilo 70 odstotkov bolničarjev negovalcev in 50 odstotkov diplomiranih medicinskih sester (Markovič in sod., 2007).