Starejši

Aktiviranje starejšega prebivalstva je ključnega pomena tako za EU kot tudi za Slovenijo. Slednjo poleg neugodnih demografskih projekcij pesti tudi nizka stopnja delovne aktivnosti prebivalstva, starejšega od 55 let. Po podatkih Eurofounda namreč kar 58,7 % anketirancev iz EU-27 meni, da bi lahko sedanje delo opravljali do 60. leta starosti, pri čemer to mnenje deli le 25,6 % Slovencev, s čimer se je Slovenija uvrstila daleč slabše v primerjavi z drugimi državami članicami. Podatki čudijo, saj je pričakovan upad telesnih in senzoričnih sposobnosti, do katerega pride zaradi staranja, pomemben dejavnik zgolj v primeru, če delavec opravlja težka fizična dela, medtem ko je nerelevanten za intelektualno delo.

S sistemskimi reformami je treba zagotoviti, da demografska gibanja ne bodo privedla do prekomernih javnofinančnih obremenitev, pri čemer se je potrebno zavedati, da delovne aktivnosti starejših ni mogoče povečevati zgolj s podaljševanjem normativno potrebne delovne dobe za upokojitev, ampak je potreben holističen pristop k ohranjanju delovne sposobnosti zaposlenih preko celotne delovne dobe.

Slovenija prizadeva ublažiti pritisk na predčasno upokojevanje s pokojninsko reformo v letu 2012, ki je s 1. januarjem 2013 dvignila starostne meje za upokojitev, in različnimi ukrepi, usmerjenimi v promocijo zdravja pri delu in organizacijo dela.

V obdobju 2016 – 2017 bo potekala evropska kampanja Zdravo delovno okolje, ki bo obravnavala problematiko staranja delovne sile z vidika varnosti in zdravja pri delu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v okviru kampanje promoviralo ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu in ergonomske ukrepe za preprečevanja kostno-mišičnih obolenj, namenjene vsem zaposlenim – ne glede na njihovo starost. Promovirala pa bo tudi nekatere odlike starejših delavcev, ki so jih pokazale raziskave, kot na primer – strateško razmišljanje, izkušnje in holistični pristop pri obravnavi delovnih problemov.

DEMOGRAFIJA

  • UMAR opozarja, da se v Sloveniji razprave o 'staranju prebivalstva' pogosto osredotočajo predvsem na javnofinančne posledice, z njim povezana medgeneracijska nesoglasja in na prerazdelitveni vidik tega procesa. Zato je omenjeni urad v Socialnih razgledih 2006 že z izbiro samega izraza 'dolgoživa družba' namesto 'staranja', opozoril na širše in nekatere pozitivne razsežnosti tega procesa. Staranje družbe namreč pomeni predvsem, da ljudje živijo dlje, kot so živeli doslej, kar je dobro, saj prispeva k blaginji in kakovosti življenja. To je mogoče le, če imajo ljudje tudi v starosti možnost dostojnega življenja in možnost izbire življenjskega stila. Vendar pa na kakovost življenja starih ljudi ne vplivata samo pokojninski in zdravstveni sistem, marveč tudi možnost dolgotrajne oskrbe, možnosti in spodbude za aktivnost in izobraževanje, ustrezni delovni pogoji ter seveda odnos družbe do starih in starosti, vključno z njihovo socialno vključenostjo.

    UMAR tudi v Socialnih razgledih 2009 opozarja na prihodnje demografske trende, ki bodo pomembno vplivali na različna področja (trg dela, izobraževanje, socialnovarstveno mrežo in potrebo po dolgotrajni oskrbi, zdravstvenih storitvah ipd.). Pričakovane demografske spremembe zato zahtevajo sistematične ukrepe v prebivalstveni in zaposlitveni politiki ter politiki javnih financ.
  • Projekcije "Ageing characterises the demographic perspectives of the European societies", ki jih je 26. 08.2008 objavil Eurostat, napovedujejo, da bo število prebivalcev EU-27 naraslo s sedanjih 495 mio na 521 mio v letu 2035, nakar bo upadlo na 507 mio v letu 2060. Največji porast števila prebivalcev med letoma 2008 in 2060 bodo zabeležile naslednje države: Ciper (+66 %), Irska (+53 %), Luksemburg (+52 %) in Velika Britanija (+25 %). Padec števila prebivalstva pa bo največji v Bolgariji (-28 %), Latviji (-26 %), Litvi (-24 %) in Romuniji (-21 %). Med države, v katerih se pričakuje padec števila prebivalcev, sodi tudi Slovenija (-12 %). Projekcije napovedujejo nadaljnje staranje prebivalcev EU-27. Delež oseb, starejših od 65 let, bo tako narasel s 17,1 % v letu 2008 na 30,0 % v letu 2060. Podatki za Slovenijo so še bolj dramatični, saj naj bi delež oseb, starejših od 65 let, v prej navedenem obdobju narastel s 16,1 % kar na 33,4 %.

PROGRAMI, PROJEKTI, PUBLIKACIJE, DRUGO

Iskanje po strani

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

 
 
Prijavite se na obveščanjePrijava