Stres v zvezi z delom
Obstajajo tako številne definicije stresa kot tudi številne definicije stresa v zvezi z delom.
Nacionalni inštitut za javno zdravje definira stres kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje, stres pa je povsem normalno odzivanje na to dogajanje.
Okvirni sporazum o stresu v zvezi z delom, ki so ga leta 2004 podpisali evropski socialni partnerji, pa navaja, da je stres stanje, ki ga spremlja fizično, psihično ali socialno slabo počutje ali disfunkcije, ki izvirajo iz občutka posameznika, da ne zmore izpolniti vsega, kar se od njega zahteva ali pričakuje. Posameznik zlahka prenese kratkotrajno izpostavljenost pritisku, ki lahko velja kot pozitiven, teže pa prenese dolgotrajno izpostavljenost hudemu pritisku. Poleg tega se lahko različni posamezniki različno odzivajo na podobna stanja, isti posamezniki pa se lahko v različnih obdobjih svojega življenja različno odzivajo na enaka stanja. Stres ni bolezen, toda dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko zmanjša učinkovitost pri delu in poslabša zdravje. Stres, ki ne izvira iz delovnega okolja, lahko vodi v spremembe obnašanja in zmanjšanje učinkovitosti pri delu. Vseh pojavnih oblik stresa pri delu ni mogoče šteti za stres v zvezi z delom. Stres v zvezi z delom lahko povzročajo dejavniki, kot so vsebina dela, organizacija dela, delovno okolje, slabo sporazumevanje itd.
Po podatkih EU-OSHA je stres v zvezi z delom druga najpogosteje prijavljena zdravstvena težava, povezana z delom v Evropi – takoj za kostno-mišičnimi obolenji. 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni je mogoče pripisati stresu, povezanemu z delom.
Programi, projekti, publikacije, drugo
- V obdobju 2014-2015 poteka evropska kampanja "Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta". To je že druga kampanja na temo psihosocialnih tveganj, ki jo organizira EU-OSHA – prva kampanja je namreč potekala leta 2002. Slovenija sodeluje v aktualni kampanji, sodelovala pa je tudi v predhodni kampanji.
- EU-OSHA je pripravila E-vodnik o obvladovanju stresa in psihosocialnih tveganj, ki je namenjen delodajalcem. Vodnik poskuša na preprost način predstaviti stres v zvezi z delom ter druga psihosocialna tveganja. Dodati velja, da je orodje namenjeno ozaveščanju delodajalcev o tej problematiki - in ne pripravi ocene psihosocialnih tveganj.
- Eurofound in EU-OSHA: Psihosocialna tveganja v Evropi - Razširjenost in strategije za preprečevanje.
- Na podlagi podatkov 5. evropske raziskave o delovnih razmerah in dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki ju je leta 2010 izvedel Eurofound, sta red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović pripravila Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno 26. septembra 2012.
- Leta 2010 se je s pomočjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) pričelo izvajanje šestih projektov, ki so bili izbrani na javnem razpisu za »Sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja«, ki ga je objavilo MDDSZ. Njihov ključni namen je ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja zaposlenih, pri čemer je bil poudarek dan reševanju problematike: (1) stresa v zvezi z delom, (2) absentizma, (3) zmanjševanja produktivnosti zaradi prezentizma, (4) fluktuacije zaposlenih, (5) izgorelosti na delovnem mestu ter (6) usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
- Projekt »Razvoj modela podpore malim in srednjim delodajalcem pri izboljševanju delovnega okolja ranljivim skupinam delavcev« je vodil Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča skupaj s partnerjema, Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ in Konfederacijo novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost
- Projekt "SOS - Stres, odsotnost, stiska – Vzpostavljanje in varovanje zdravega delovnega okolja kot ključ k uspešnosti podjetja" je vodilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper s socialnimi partnerji.
- V nekaterih dejavnostih in poklicih so izdelali protistresne programe, s katerim si prizadevajo prepoznavati, preprečevati in reševati probleme stresa v zvezi z delom, s katerimi se soočajo zaposleni. Tak primer je, na primer, protistresni program za policiste (pdf, 270 KB)
- Klinični center Ljubljana - Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je v okviru Phare projekta "Čili za delo" pozornost namenil tudi psihosocialnim dejavnikom, preobremenjenosti in stresu v zvezi z delom.
- Priročnik IVZ: "Ko te strese stres - Kako prepoznati stresne, anksiozne in depresivne motnje"
- EU-OSHA: Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, 2009 (ESENER)
- EU-OSHA: bilten Facts št. 74 - Predvidevanje strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu
- EU-OSHA: bilten Facts št. 32 - Kako obvladati psihosocialne probleme in zmanjšati stres v zvezi z delom?
- EU-OSHA: bilten Facts št. 31 - Praktični nasveti za delavce o odpravljanju stresa v zvezi z delom in njegovih vzrokov
- EU-OSHA: bilten Facts št. 22 - Stres na delovnem mestu
- EU-OSHA: bilten Facts št. 8 - Stres v zvezi z delom: Povzetek poročila Agencije
- TV Slovenija: "Dosje: ko te strese stres"
- Znanstvenoraziskovalno središče Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Stres na delovnem mestu
- Inšpektorat RS za delo: Psihosocialne obremenitve na delovnem mestu
PREDPISI, OKVIRNI SPORAZUMI
- Seznam veljavnih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu
- Okvirni sporazum o stresu v zvezi z delom, ki so ga sklenili evropski socialni partnerji (ETUC, UNICE, UEAPME in CEEP)