Nevarne snovi
Nevarne snovi so prisotne na številnih delovnih mestih v celi vrsti dejavnosti, na primer v frizerskih salonih, laboratorijih, dejavnosti čiščenja objektov in opreme, zdravstvu, kmetijah, avtomehaničnih delavnicah, kemičnih tovarnah.
Nevarne snovi nam lahko škodijo na različne načine. Nekatere povzročajo raka, druge vplivajo na plodnost ali povzročajo okvare ob rojstvu. Spet druge snovi lahko povzročijo poškodbe možganov, okvare živčnega sistema, astmo in težave s kožo. Poškodbe, ki jih povzročijo nevarne snovi, lahko nastanejo že ob enkratni kratkotrajni izpostavljenosti ali pa zaradi dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu.
Programi, projekti, publikacije, drugo
-
Ocenjuje se, da v Evropi vsako leto zboli za rakom zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu več kot 120.000 ljudi. Zato je leta 2016 nastal Dogovor o ozaveščanju in izmenjavanju dobre prakse na področju zmanjševanja izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu (Roadmap on carcinogens), ki ga je ob nastanku podpisalo je 6 organizacij. Doslej se je pobudi pridružilo 692 posameznikov, 114 podjetij in 90 organizacij iz 16 držav.
Namen dogovora je še zlasti spodbujanje inovativnih rešitev ter njihova izmenjava. Dogovor med drugim predvideva ozaveščanje o pomenu mejnih vrednosti za rakotvorne snovi kot elementa za preprečevanje izpostavljenosti. Na spletni strani je objavljeno 70 primerov dobre prakse – tudi iz Slovenije.
Nizozemska raziskovalna inštitucija TNO je za potrebe te pobude pripravila kratke informativne letake o karcinogenih snoveh, ki jih je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevedlo v slovenski jezik:
- Dejstva o akrilamidu
- Dejstva o azbestu
- Dejstva o benzenu
- Dejstva o beriliju
- Dejstva o etilenoksidu
- Dejstva o formaldehidu
- Dejstva o hidrazinu
- Dejstva o hlapih, ki nastajajo pri varjenju
- Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev
- Dejstva o kadmiju
- Dejstva o kremenovem prahu
- Dejstva o lesnem prahu
- Dejstva o niklju
- Dejstva o policikličnih aromatskih ogljikovodikih (PAO)
- Dejstva o svincu
- Dejstva o šestvalentnem kromu
- Dejstva o trikloretilenu
- Dejstva o vinilkloridu
- 10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) so organizirali: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urad RS za kemikalije ter Zavod RS za šolstvo. Sofinancira pa ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Posvet je potekal pod okriljem Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.
Program
Vse avtorske pravice v zvezi s spodaj objavljenimi dokumenti so pridržane. Gradiva ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.-
mag. Andreja BAČNIK, vodja PS za kemijo
Zavod RS za šolstvo
Kako živeti in delati z nevarnimi snovmi ali kemijska varnost -
mag. Lidija KORAT, vodja območne enote, inšpektorica svetnica
Inšpektorat RS za delo
Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta -
mag. Petra BECHIBANI, sekretarka,
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Rakotvorne snovi v delovnem okolju -
prof. dr. Metoda DODIČ FIKFAK, predstojnica
UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
Poklicni rak: zapostavljena bolezen -
dr. Karmen KRAJNC, sekretarka
Urad RS za kemikalije
REACH, CLP in BPR ter varnost in zdravje pri deluprof. dr. Maja REMŠKAR
Inštitut Jožef Stefan
Kaj lahko storimo za manjšo izpostavljenost nanodelcem v zraku na delovnem mestu in v okolju? -
dr. Viviana GOLJA, doc. dr. Agnes ŠÖMEN JOKSIĆ in Bojana BAŽEC
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana in Območna enota Koper
Nanotehnologija v našem okolju in zdravjemag. Lijana KONONENKO, podsekretarka
Urad RS za kemikalije
Nacionalni program humanega biološkega monitoringa v Sloveniji -
dr. Janja SNOJ TRATNIK
Inštitut Jožef Stefan
Humani biomonitoring -
mag. Lidija KORAT, vodja območne enote, inšpektorica svetnica
Inšpektorat RS za delo
Biološki monitoring z vidika inšpektorja za delo -
mag. Vilma FECE, direktorica Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu
Gorenje, d.d.
Darja KRUMPAK, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, direktorica
Medicina dela Krumpak, d.o.o., Žalec
Primer dobre prakse: Biološki monitoring v skupini Gorenje -
doc. dr. Barbara NOVOSEL, predstojnica Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Varnost pri delu v laboratoriju -
Petra POTOČNIK, inšpektorica II , Inšpektorat RS za delo
Ugotovitve Inšpektorata RS za delo v zvezi s kemijsko varnostjo pri delu v laboratorijih -
Simona SLAVIČ KUMER in Saša KREGAR, obe višji svetovalki, Zavod RS za šolstvo
Kaj in kako o fitofarmacevtskih sredstvih (glifosatu) v izobraževanju? -
mag. Matej IVARTNIK, dr. Stanislava KIRINČIČ, Helena PAVLIČ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem in območna enota Ljubljana
Življenje s svincem – primeri informativno motivacijskih aktivnosti v Zgornji Mežiški dolini - "Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št.50/2003) ponujajo poenostavljeno metodo za oceno tveganjain so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU. Publikacijo v tiskani obliki lahko naročite na naslednjem naslovu: hq/neet{Ahpw/tj.
- Spletna aplikacija MDDSZ "Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi" je pripomoček za delodajalce.
- "Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi" ( pdf, 904 kB) v strnjeni obliki in na preprost način razlagajo pojem "mejne vrednosti". Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi. Publikacijo v tiskani obliki lahko naročite na naslovu: hq/neet{Ahpw/tj.
- Urad RS za kemikalije: Projekt kemijska varnost 3
- V letu 2003 je potekala evropska kampanja "Nevarne snovi - Ravnaj skrbno!", katere cilj je bil dvig ravni znanja o tveganjih pri delu z nevarnimi snovmi in spodbujanje ukrepov za bolj varna delovna mesta. V kampanji je sodelovala tudi Slovenija.
- Priljubljeni risani filmi, v katerih nastopa Napo, obravnavajo tudi tveganja pri delu z nevarnimi snovmi:
- Napo film "Zaščitite svojo kožo" je namenjen ozaveščanju o nevarnostih izpostavljanja kože škodljivim (pa tudi manj škodljivim) snovem, ščitenju kože in preprečevanju poškodb.
- Napo film "Nevarnost: kemikalije" Predstavlja spremembe znakov (piktogramov), ki se uporabljajo pri prevozu nevarnih snovi, ter znakov, ki se uporabljajo pri razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij.
- Napo film "Praskanje in smrkanje … kemična tveganja" obravnava delo s kemikalijami, vključno z dražilnimi, vnetljivimi, jedkimi in strupenimi snovmi ter snovmi, nevarnimi za okolje.
- "Napo pri čiščenju" prikazuje tveganja za varnost in zdravje, s katerimi se srečujejo delavci v dejavnosti čiščenja.
- KC - KIMDPŠ: projekt "Čili za delo" - Kemični dejavniki tveganja
- EU-OSHA: bilten Facts št. 86 - Preprečevanje poškodb čistilnega osebja
- EU-OSHA: bilten Facts št. 84 - Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih kemičnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu
- EU-OSHA: bilten Facts št. 68 - Predvidevanje strokovnjakov o nastajajočih bioloških tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu
- EU-OSHA: bilten Facts št. 44 - Kako učinkovito posredovati informacije o varnosti in zdravju pri delu: primer nevarnih snovi
- EU-OSHA: bilten Facts št. 41 - Biološki dejavniki
- EU-OSHA: bilten Facts št. 40 - Povzročitelji kožne preobčutljivosti
- EU-OSHA: bilten Facts št. 39 - Povzročitelji preobčutljivosti dihal
- EU-OSHA: bilten Facts št. 35 - Obveščanje o nevarnih snoveh
- EU-OSHA: bilten Facts št. 34 - Prenehanje uporabe nevarnih snovi in zamenjava z manj nevarnimi snovmi
- EU-OSHA: bilten Facts št. 33 - Uvod k nevarnim snovem na delovnem mestu
Predpisi
Povezave
- Urad RS za kemikalije,
- Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemical substances (REACH),
- Evropska agencija za kemikalije (ECHA) s sedežem v Helsinkih upravljala postopke registracije, evalvacije, avtorizacije in omejevanja kemikalij ter tako zagotavljala skladnost v vsej Evropski uniji. Postopki REACH so namenjeni zagotavljanju dodatnih informacij o kemikalijah, varne uporabe kemikalij in konkurenčnosti evropske industrije,
- Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje: NevSnov - Podatkovna zbirka nevarnih kemičnih snovi.
-
