Klimatizacija

Simptomi in vzroki:

Simptomi napetosti v očeh in občutek suhih oči nastanejo zaradi izpostavljenosti oči suhemu zraku ali pri visoki hitrosti pretoka zrak v pisarnah. Solze hitro izhlapijo pri takih razmerah. Poleg tega, če je delovni prostor umazan, lahko delci prahu padejo v oči, kar povzroči še več težav. Izpostavljenost prepihu hladnega zraka slabša cirkulacijo krvi in lahko povzroči napetosti v mišicah na izpostavljenih področjih. Akutno neudobje se običajno občuti v vratu, ramenih in hrbtu.

Ukrepi za izboljšanje:

• Uravnajte temperaturo prostora na 24 do 27 stopinj Celzija v poletnih mesecih in od 20 do 23 stopinj Celzija v zimskih mesecih. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70%.
• Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0.1 m/s ali manj. Če vas moti tok zrak iz klimatske naprave, lahko uporabite razne premične pregrade za preusmeritev toka zraka.
• Vlažilec zraka lahko pomaga pri povečanju relativne vlažnosti v prostoru.
• Poskrbite za dobro prezračevanje prostora in redno izvajajte čiščenje. Upoštevajte, da je kajenje v delovnih prostorih prepovedano.
• Poskrbite za to, da se o teh ukrepih pogovorite z vašimi sodelavci preden kaj naredite ali spremenite. Upoštevajte, da spremembe v delovnem okolju verjetno vplivajo na vse delavce, ki tam delajo.

Monitor – slikovni zaslon

Prevelik kontrast med slikovnim zaslonom in neposrednim vidnim poljem lahko obremeni funkcijo akomodacije (izostritev) oči, kar utruja oči. Če je zaslon postavljen nad višino oči, so oči izpostavljene večjemu področju fizičnega (bleščanje v oči, težave z akomodacijo, prilagoditev temno - svetlo). Če je zrak suh, hitrost pretoka zraka pa prevelika, to lahko povzroči, da solze prehitro izhlapijo, kar povzroči občutek suhih oči in ščemenja v očeh. Monitor prav tako ne sme bit postavljen prenizko, ker lahko to povzroči večje ukrivljenje vratu in zgornjega dela hrbta in posledično neudobje v vratu in ramenih.

 Ukrepi za izboljšanje:

• Prilagodite višino monitorja – slikovnega zaslona. Poskrbite za to, da je vrhnji rob ohišja monitorja v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Poskrbite zato, da vaša drža telesa ni slaba oziroma nepravilna, ko opazujete slikovni zaslon. Uporabniki prenosnih računalnikov prilagodite kot zaslona monitorja tako, da najdete optimalni položaj za gledanje.
• Postavite monitor vsaj 50 cm stran od oči. Namig: optimalna razdalja od oči do zaslona monitorja je približno dolžina roke.
• Prilagodite višino in nagnjenost zaslona monitorja tako, da se izognete ali zmanjšate na minimum bleščanje in odseve.
• Uravnajte svetlost in kontrast slike na zaslonu za lažje gledanje. Če je to potrebno, povečajte velikost črk na zaslonu za izboljšanje bralnosti
• Uporabljajte žaluzije ali zavese za boljši nadzor nad jakostjo svetlobe, ki pada na delovno mesto. Uporabljajte tudi ustrezne luči, ki ne povzročajo odseve na zaslonu.
• Izogibajte se pretiranemu kontrastu med zaslonom in neposrednim vidnim poljem okoli njega. Morda boste želeli zmanjšati splošno osvetljenost na manj kot 300 lux. Če potrebujete več svetlobe za vaše delo, uporabite pomožne luči.
• Če potrebujete očala, naj bodo ta taka, da vas ne motijo pri delu in so primerna za delo na razdaljah od 40 do 50 cm.

Ure dela z računalnikom

Simptomi in vzroki:

Nepretrgano delo za računalnikom je pomemben faktor tveganja za z delomj povezana kostno-mišična obolenja in obremenjenost oči. Delo z računalnikom vključuje veliko stalno ponavljajočega se dela in statično ali neustrezno držo telesa. Konstantna obremenitev mišic v vratu, ramenih in hrbtu bo sčasoma pripeljala do bolečin. Medtem se oči prekomerno sušijo zaradi izpostavljenosti suhemu zraku. Prav tako k dodatni obremenitvi oči prispeva zmanjšanje pogostosti mežikanja, kar je pogost primer pri uporabnikih računalnikov.

Ukrepi za izboljšanje:

• Priporočen je odmor 10-15 minut po vsaki uri nepretranega intenzivnega dela z računalnikom. Če to ni mogoče, si vzemite 1-2 minuti odmora enkrat ali dvakrat na uro.
• Pogosto menjavanje položaja telesa je dober ukrep proti bolečinam. Kdaj pa kdaj zapustite delovno mesto in naredite nekaj raztegovalnih vaj. Naredite kakšno nalogo, ki vas bo oddaljila od računalnika (npr. napolnite tiskalnik s papirjem, vzemite natisnjen papir iz tiskalnika, pojdite po kozarec vode itd.). Oči si spočijte tako, da gledate v daljavo.

Naprave za vnos podatkov

Simptomi in vzroki:

Uporaba naprav za vnos podatkov (input devices) je prav tako lahko faktor tveganja za kostno-mišična obolenja. Če sta tipkovnica ali miška postavljeni preblizu ali predaleč od telesa, bo za delo potrebna neustrezna drža vašega telesa. Če boste uporabljali miško, ki je premajhna ali prevelika za vas, lahko to neugodno obremeni vaša ramena, roke in zapestja. Neergonomsko oblikovana tipkovnica prav tako povzroča neugoden položaj zapestja, kar lahko povzroči sindrom karpalnega kanala (v kombinaciji z značilnim načinom premikanja prstov). Včasih je delovna površina premajhna in zato ne nudi dovolj opore zapestjem in rokam. Take razmere vodijo k obremenitvam zgornjih okončin.

Ukrepi za izboljšanje:

• Postavite tipkovnico in miško na udobno razdaljo. Miška naj bo postavljena zraven tipkovnice. Obe napravi za vnos podatkov morata imeti enako višino.
• Nastavite višino tipkovnice tako, da bodo zapestja zravnana in podlahti vzporedne s tlemi.
• Zagotovite dovolj prostora tako, ki ga lahko uporabljate kot naslon za roke ali naslon za zapestja. Naslonjala za roke na stolih morajo biti nastavljena na ustrezno višino, da ni dodatnih obremenitev na telo (ramena, vrat, hrbet).
• Izberite velikost tipkovnice in miške tako, da odgovarja značilnostim vašega telesa. Na primer zamenjajte preveliko miško z manjšo.
• Uporabljajte eksterno miško pri uporabi prenosnega računalnika. Uporaba interne miške sili k majhnim gibom, ki lahko povzročijo težave. Če nameravate uporabljati prenosni računalnik dlje časa, je priporočena tudi uporaba eksterne tipkovnice.

Stol in miza

Simptomi in vzroki:

Če delovni stol in miza nista ustrezna glede na veliko st in značilnosti vašega telesa, se bo verjetno vaše drža telesa neustrezna, kar bo lahko vodilo do kostno-mišičnih obolenj. Če z nogami ne dosežete tal, vam to lahko ovira krvni pretok v nogah in prispeva k neugodju v hrbtu. Prevelika višina stola prav tako povzroča neugodje zaradi prevelikega pritiska na vaše noge in zadnjico. Po drugi strani pa prenizko nastavljen stol vodi do neugodnega zviševanja rok in ramen.

Ukrepi za izboljšanje:

• Uporabljajte stol z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine. Izberite stol, ki ima ustrezno naslonjalo, ki je nastavljivo po višini in naklonu in vas podpira predvsem v ledvenem delu hrbta. Podvozje naj bo premično in dovolj stabilno (5-krako).
• Če stol ni mogoče nastaviti dovolj nizko in vaše noge ne dosežejo tal (s celim podplatom), uporabite ustrezno oporo za noge, ki naj bo nastavljiva.
• Če je to možno, uporabljajte mizo z nastavljivo višino.
• Pozanimajte se, kako pravilno nastaviti vaš stol in mizo.

Delovni prostor

Simptomi in vzroki:

Potreben je zadosten delovni prostor za prilagoditev vseh stvari, ki so potrebne pri delu z računalnikom. Poleg slikovnega zaslona – monitorja so na delovni površini postavljeni tipkovnica, miška, različni dokumenti, telefon, scaner in drugo. Zelo težko je zavzeti ustrezno držo telesa med delom, če ni na voljo dovolj prostora za postavitev vse opreme in pripomočkov. Omejeno gibanje in neustrezna drža telesa se prav tako pojavita, če ni dovolj prostora za noge. Razni predali pod mizo, predalniki na kolescih in podobno lahko omejijo premikanje nog.

Ukrepi za izboljšanje:

• Skrbno uredite stvari, ki so postavljene na delovno površino, da boste imeli dovolj prostora za delo z računalnikom in druga pisarniška dela. Stvari, ki jih ne potrebujete ali jih le redko uporabljate, pospravite z delovne površine (npr. v omaro).
• Uporabljajte mizo-delovno površino, ki je dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 800 mm  × 1200 mm, po možnosti raje večja.
• Če delovna površina ni dovolj velika za ustrezno uporabo tipkovnice ali miške, uporabite stol z nastavljivimi naslonjali za roke.
• Pospravite nered pod vašo mizo, da boste imeli dovolj prostora za vaše noge.
• Redno čistite in urejajte vaše delovno mesto. Dokumente in druge stvari, ki jih ne potrebujete, pospravite v omaro.

Socialna interakcija na delu

Simptomi in vzroki:

Socialna izolacija – odtujitev je lahko posledica dolgotrajnega nepretrganega dela z računalnikom. To zmanjšuje možnost za izmenjavo mnenj in sproščen pogovor s sodelavci. Postaja vedno težje pridobiti (tudi) strokovno pomoč od sodelavcev, če socialne povezave niso vzpostavljene, če je človek človeku tujec. Pojavijo se lahko simptomi duševnega stresa, kot so depresija, odmikanje iz družbe, strah pred tehnologijo in zmedenost. Tak stres pa povzroča tudi napetost v telesu, kar lahko vodi do kostno-mišičnih obolenj.

Ukrepi za izboljšanje:

• Razvijte dobre družabne odnose med sodelavci.
• Posvetujte se z zdravnikom, če menite, da občutite simptome stresa.
• Predlagajte vašemu nadrejenemu, da se znotraj podjetja organizira družabni kotiček, kjer bi se delavce spodbujalo k druženju in neformalnim pogovorom. Za ta namen lahko služi  kotiček, kjer delavci malicajo ali pa tam, kjer je avtomat za kavo. Poleg tega so koristne tudi "zunajpodjetne" aktivnosti, kot so organiziranje športnih in kulturnih aktivnosti.
• Okrasite vaše delovno mesto s slikami, rastlinami in drugimi dekoracijami, kar bo pomagalo pri odpravljanju duševnega stresa.