3 vprašanja, ki si jih moramo postaviti, če delamo na domu

31.08.2022

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2021 izvedlo raziskavo Delo na domu. Vidik varnosti in zdravja pri delu.

V Evropski uniji je 37 % delovne sile zaposlene v poklicih, ki jih je tehnično možno opravljati na domu. Na globalni ravni takšno delo omogoča 20 % služb, v državah z nizkimi dohodki 4 %. 

Pandemija je tudi v Sloveniji vplivala na porast dela na domu. Leta 2020 je običajno ali včasih tako delalo 19 % moških in 22 % žensk, leta 2011 npr. skoraj polovica manj.

Ker se kultura varnosti in zdravja pri delu začne pri nas samih, ravnajmo odgovorno tudi, ko nismo v prostorih delodajalca. Za začetek odgovorimo na spodnja vprašanja in naredimo vse, da odpravimo morebitne pomanjkljivosti ter se znebimo slabih navad.

1.      Je naše delovno mesto ergonomsko urejeno?

Ergonomija domače pisarne je enako pomembna kot ergonomija v prostorih delodajalca. Dolgotrajno sedenje, nepravilna drža, delo v istem položaju povečajo tveganje za zdravstvene težave, npr. kostno-mišična obolenja, preobremenjenost oči, debelost, srčno-žilna obolenja.

Ključne zakonitosti ergonomske ureditve delovnega mesta so:

-          stol naj bo višinsko nastavljiv in stabilen, imeti mora naslonjalo za roke in oporo za ledveni del (ki je nastavljiva po naklonu in višini);

-          če z nogami ne dosežete tal, potrebujete oporo za noge;

-          miza naj bo dovolj velika, da na njej lahko razmestite zaslon, tipkovnico, miško in ostalo opremo;

-          miza mora biti ustrezno visoka, pod njo mora biti dovolj prostora za noge;

-          zaslon mora biti od oči oddaljen najmanj 50 cm;

-          zgornji rob zaslona mora biti v višini oči ali malo nižje;

-          zaslon mora biti nastavljiv po višini in nagibu;

-          svetloba mora padati z leve ali desne (sedite pravokotno na okno);

-          miška mora biti ločena od tipkovnice – če se da, uporabljajte ergonomsko miško;

-          tipkovnica mora biti ločena od zaslona (tudi, če uporabljate prenosnik).

 

2.      Smo digitalno delodajalčevi 365/24/7?

Pri delu na domu lahko hitro pademo v past, ko ne vemo, kje se konča službeno in začne zasebno. Ljudje smo tudi zelo raznoliki, kar se tiče organizacije delovnega časa:

-          nekateri so disciplinirani in tudi doma z delom začnejo in zaključijo ob isti uri kakor v službi,

-          nekateri si delovni čas razporedijo na dva dela in vmes npr. poskrbijo za otroke,

-          nekateri si delovnik razpotegnejo čez cel dan, a si vmes vzamejo več odmorov za zasebne opravke.

Dokler vsi vedo, da se delovnik ob določeni uri konča, je vsak način lahko dober. Težava nastane, ko pri delu na domu pozabimo na pravico do odklopa in tako škodimo svojemu zdravju. Pravica, da se odklopimo od dela in se med ne-delovnimi urami vzdržimo od odzivanja na službena e-sporočila in klice, je v delovni zakonodaji opredeljena kot pravica do nepretrganega 12-urnega počitka v obdobju 24-ih ur (155. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Čeprav svoje delo opravljamo z navdušenjem in se nam zdi, da počitka ne potrebujemo, lahko nenehna dosegljivost povzroča utrujenost, izgorelost, stres, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, zaskrbljenost, pa tudi glavobole, težave z vidom in kostno-mišična obolenja.

3.      Skrbimo za aktivne odmore?

Ste že slišali za rek, da je sedenje novo kajenje? Dolgotrajno sedenje lahko povzroči kostno-mišična obolenja. Ta so najpogostejša okvara zdravja med prebivalstvom Slovenije.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da odrasli omejimo čas sedenja, saj nadomeščanje sedenja s telesno dejavnostjo koristi zdravju. Zato je pomembno, da si med delom vzamemo čas za aktivne odmore. Na spletu poiščimo kakšno primerno vajo in si z njo redno, npr. vsaki dve uri, raztegnimo mišice in poživimo krvni obtok. Koristno bo tudi, če se namesto z dvigalom sprehodimo po stopnicah, namesto telefonskega klica stopimo do drugega oddelka ipd. 

Kakšne so z vidika varnosti in zdravja pri delu slovenske domače pisarne?

3.368 delavk in delavcev, ki so novembra 2021 sodelovali v raziskavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o varnosti in zdravju pri delu na domu, je povedalo:

  • trenutna izkušnja z delom na domu si je prislužila oceno 4 (na lestvici 1–5);
  • vsak tretji ima doma z vidika varnosti in zdravja pri delu boljše pogoje za delo, vsak četrti slabše;
  • vsak drugi doma več časa preživi za e-napravami, vsak drugi časovno dela več kakor bi v prostorih delodajalca, vsak četrti je pod večjim časovnim pritiskom, da opravi naloge, vsak tretji je izpostavljen hitrejšemu tempu dela;
  • vsak tretji doma več sedi, vsak četrti se manj giblje;
  • vsak drugi se doma bolj zdravo prehranjuje;
  • vsak tretji je doma pod manjšim stresom;
  • trije od desetih zaradi dela na domu zaznavajo zdravstvene posledice, ki jih prej ni bilo: najpogosteje težave z očmi, bolečine v vratu, zapestjih, ramenih, rokah ali ledvenem delu;
  • vsak drugi ne sedi na stolu z ledveno oporo, ki je nastavljiva po višini in naklonu;
  • vsak tretji ne sedi na stolu, ki je višinsko nastavljiv;
  • vsak deseti ne dela na ustrezno visoki mizi;
  • vsak drugi nima tipkovnice ločene od zaslona;
  • štirje od desetih si ne vzamejo aktivnega odmora;
  • vsak drugi ne gleda v daljavo, da si spočije oči.

Preverite še, kako so anketirane osebe ocenile ostale vidike varnosti in zdravja pri delu na domu.


Nazaj
Iskanje po strani

Prijavite se na obveščanjePrijava