V EU je 9.3 mio oseb, ki dela v več razmerjih

23.06.2020

Nova raziskava Eurofound-a trdi, da tisti, ki delajo v več razmerjih, v povprečju delajo dlje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje.

Leta 2018 je 9,3 milijonov oseb (4 % vseh zaposlenih) v Evropski uniji delalo v več razmerjih. Pričakovati je, da se bo njihovo število postopoma povečevalo, še zlasti se bo povečevalo število visoko izobraženih žensk, ki se bodo odločale za več kot eno delo.

Nova raziskava Eurofound-a »Privilege or necessity? The working lives of people with multiple jobs« ugotavlja, da gre za zelo heterogeno skupino oseb. Proučevanje delovnih pogojev v glavni zaposlitvi nam pomaga razumeti, zakaj se ljudje odločajo za več kot eno delovno razmerje. Nekateri želijo dodaten dohodek, čeprav jim glavna zaposlitev omogoča normalno preživetje. Drugi ne zaslužijo dovolj za preživetje in so prisiljeni opravljati več del. Nekateri želijo optimizirati število delovnih ur. Spet drugi zasledujejo še eno kariero, na primer v umetnosti. Nekateri nameravajo odpreti svoje podjetje in določen čas vztrajajo v dveh zaposlitvah zaradi socialne varnosti. Tu so še tisti, ki jim glavna zaposlitev ne predstavlja zadostnega izziva in želijo pridobiti dodatna znanja in veščine. Na koncu velja omeniti, da se nekateri za drugo(a) delo(a) odločajo zaradi varnosti zaposlitve.

Večina oseb sodi tako v prvem kot v drugem razmerju med zaposlene (52 %), veliko pa jih je takih, ki v primarnem razmerju sodijo med zaposlene, v drugem pa med samozaposlene (29 %). Redki so samozaposleni, ki opravljajo več del (12 %).

Obstajajo pomembne razlike med osebami, ki opravljajo več del, glede na spol in starost. Skoraj polovica moških (49 %) ima nadpovprečno kakovost glavne zaposlitve v primerjavi s 35 % žensk v tej skupini. Približno ena tretjina tako moških kot žensk pa ima slabo kakovost glavne zaposlitve.

Raziskava kaže, da tisti, ki opravljajo več del, v povprečju delajo dlje – 48 ur ali več na teden in več kot 10 ur na dan. Poleg tega je njihov delovni čas atipičen, saj pogosto delajo ponoči, ob sobotah in nedeljah. Vse to ima negativne posledice za njihovo zdravje in dobro počutje, na primer povečanje tveganja za kardiovaskularne bolezni, utrujenost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, težave s prebavili. Slednje se odraža tudi na slabih možnostih za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Eurofound spodbuja države, da sprejmejo takšne politike, ki bodo zagotavljale varnost zaposlitve, preprečevale revščino zaposlenih, ter hkrati preprečevale delovne pogoje, ki negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje delavcev.

Nazaj
Iskanje po strani

Prijavite se na obveščanjePrijava