Prvi rezultati Eurofound-ove ankete »Živeti, delati in COVID-19«

11.05.2020

Več kot tretjina delovno aktivnih oseb v EU dela na daljavo. Eden od štirih delavcev, ki delajo na daljavo, poroča, da dela tudi v prostem času, da bi opravil vse delovne naloge.

V samo nekaj tednih je pandemija COVID-19, korenito spremenila življenje ljudi po vsem svetu. Poleg uničujočih zdravstvenih posledic za ljudi, ki jih je virus neposredno prizadel, je pandemija COVID-19 močno vplivala na način življenja in dela ljudi, na njihovo telesno in duševno počutje. Da bi razumeli gospodarske in družbene posledice te krize, je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) pričela izvajati raziskavo z naslovom »Živeti, delati in COVID-19«. Meseca aprila je tako potekalo obsežno spletno anketiranje v državah članicah EU-27, v katerem je sodelovalo več kot 85.000 Evropejcev. Eurofound je analiziral rezultate aprilskega anketiranja, pri čemer le-to še vedno poteka, saj želijo raziskovalci zajeti spremembe tudi v naslednjih mesecih.

Analiza prvih rezultatov anketiranja kaže, da se veliko anketirancev sooča z hudim občutkom osamljenosti in nizkim optimizmom glede prihodnosti. Na splošno ljudje pravijo, da se je njihovo počutje nekoliko poslabšalo. Poročajo tudi o zelo nizki stopnji zaupanja v EU in v svoje nacionalne vlade. Ugotovitve ankete potrjujejo, da se je obseg dela na daljavo povečal. Velik delež anketirancev je poročal tudi o negotovosti glede svoje zaposlitve. Dramatično se je skrajšal delovni čas. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer so Evropejci zelo zaskrbljeni za svojo finančno prihodnost.

Kriza, ki jo je povzročila pandemija, je močno vplivala na optimizem ljudi glede njihove prihodnosti. Aprila 2020 je bila manj kot polovica (46 %) anketirancev iz EU in več kot polovica Slovencev (52 %) optimistična glede lastne prihodnosti v primerjavi s skoraj dvema tretjinama (EU 64 % in Slovenija 66 %) leta 2016, kot izhaja iz rezultatov 4. evropske raziskave o kakovosti življenja. Anketiranci iz držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela (Francija, Italija, Belgija, Španija), so bili med najmanj optimističnimi glede svoje prihodnosti.

Razmere so vplivale tudi na mentalno dobro počutje ljudi, pri čemer so o najnižjih stopnjah (na lestvici od 0 do 100) poročale osebe, ki zaradi invalidnosti ali bolezni niso sposobne za delo (48), in brezposelni (49). Mentalno dobro počutje oseb, starejših od 50 let,  je boljše (60) od počutja oseb, mlajših od 35 let (36), in počutja tistih, ki sodijo v vmesno starostno skupino (57). Na evropski ravni je 16 % anketirancev izjavilo, da so bili v preteklih dveh tednih osamljeni »ves čas ali večino časa«; tako se je počutilo 20 % anketirancev, mlajših od 35 let. Na splošno je bila osamljenost najpogostejša med anketiranci v Franciji (22 %), najredkejša pa na Finskem in v Sloveniji (9 %). Ti podatki kažejo povsem drugačno sliko EU in se presenetljivo razlikujejo od ugotovitev preteklih raziskav; po podatkih 4. evropske raziskave o kakovosti življenja je leta 2016 o osamljenosti poročalo le 6 % anketirancev iz EU, pri čemer so jo omenjali le 4 % oseb, mlajših od 35 let.

Razmere so očitno vplivale tudi na zaupanje ljudi. Zdravstvo je deležno najvišjih stopenj zaupanja. Celo iz držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela, kot so Belgija, Italija, Španija in Francija, poročajo o nadpovprečnem zaupanju v zdravstvene sisteme.  Po drugi strani pa je zaupanja v EU padlo na zelo nizko raven, zlasti v nekaterih tradicionalno proevropsko usmerjenih državah članicah, kot so Francija, Italija in Španija. To postavlja pred inštitucije EU temeljno vprašanje, ali so državljani zaznavali ukrepe EU med pandemijo.

V vseh državah EU so uvajali delo na daljavo. Tako je več kot tretjina delovno aktivnih oseb zaradi pandemije delala na daljavo. Največ oseb, ki delajo od doma, je iz skandinavskih držav in držav Beneluksa. Osebe, ki delajo na daljavo, so poročale tudi o krajšem delovnem času. Skoraj četrtina vseh, ki delajo na daljavo, ima otroke, mlajše od 12 let. Eden od štirih delavcev, ki delajo na daljavo, poroča, da dela tudi v prostem času, da bi opravil vse delovne naloge. Razmah dela na daljavo terja tudi ustrezen odziv stroke varnosti in zdravja pri delu.

Medtem ko na daljavo dela več ljudi kot kdaj koli prej, je četrtina anketirancev iz EU poročala, da je službo začasno ali trajno izgubila, pri čemer so najbolj prizadeti mladi moški. O začasni ali trajni izgubi zaposlitve so najpogosteje poročali Grki (47 %), Ciprčani (44 %) in Slovenci (42 %)  Polovica vprašanih navaja skrajšanje delovnega časa, zlasti v Romuniji, Italiji, Franciji, na Cipru in v Grčiji. Delovni čas se je najmanj skrajšal v skandinavskih državah.

Glede na razmere ni presenetljivo, da skoraj 40 % anketirancev iz EU poroča, da je njihov finančni položaj slabši kot pred pandemijo. Približno polovica pravi, da njihova gospodinjstva ne morejo več shajati. Strahovi ljudi glede njihove finančne prihodnosti se med državami članicami močno razlikujejo, pri čemer o najnižjih stopnjah zaskrbljenosti poročajo Danci (10 %) in najvišjih Bolgari (62 %). Precejšnja zaskrbljenost vlada tudi med Slovenci (49 %).

Ker želi Eurofund zajeti spreminjanje gospodarskih in družbenih posledice pandemije tudi tekom naslednjih mesecev, ste vabljeni, da odgovorite na kratko, 10-miutno anketo

Eurofound bo meseca septembra objavil končno poročilo raziskave »Živeti, delati in COVID-19«.

Nazaj
Iskanje po strani

Prijavite se na obveščanjePrijava