Kako se na evropskih delovnih mestih zagotavljata varnost in zdravje pri delu?

11.05.2020

Raziskava ESENER-3 (2019) razkriva najbolj pereče težave na evropskih delovnih mestih: kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je spomladi in poleti izvajala anketiranje v okviru 3. evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-3), v katerem je zajela 45.420 podjetij in organizacij, ki imajo najmanj 5 zaposlenih, iz 33 evropskih držav (EU-27, Islandija, Norveška, Severna Makedonija, Srbija, Švica in Velika Britanija). Slovenija je bila med tistimi državi, ki so naročile povečanje vzorca, na katerem se je izvajalo anketiranje.

Dr. Christa Sedlatschek, izvršna direktorica agencije EU-OSHA meni, da sta varnost in zdravje pri delu v teh kritičnih časih še naprej ključnega pomena. Več pozornosti, kot jima bodo podjetja namenila, lažje si bodo opomogla od posledic pandemije.

Prejšnji teden objavljeno poročilo »ESENER 2019: What does it tell us about safety and health in Europe’s workplaces?« prinaša nove informacije o tem, kako se na evropskih delovnih mestih zagotavljata varnost in zdravje pri delu.

Ugotovitve razkrivajo, da predstavljajo kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja najpogostejše težave na evropskih delovnih mestih. Ponavljajoči se gibi rok (65 %), dolgotrajno sedenje (61 %) in ukvarjanje s težavnimi strankami, pacienti, učenci in drugimi stranki (59 %) so najpogostejša tveganja, o katerih so poročali v EU-27.

Kljub velikemu deležu podjetij, ki so poročala o tveganju kostno-mišičnih obolenj, se je število podjetij, v katerih so sprejeli ukrepe za njihovo preprečevanje, od leta 2014 nekoliko zmanjšalo. Poleg tega je samo 29 % podjetij dejalo, da bi za obvladovanje psihosocialnih tveganj sprejelo ukrepe za zmanjšanje nadurnega dela.

Nekatera podjetja poročajo, da v njihovem delovnem okolju ni nevarnosti. To še zlasti velja za majhna podjetja, Manjše je podjetje, bolj verjetno je, da bo poročalo, da nima nobenih dejavnikov tveganja, zlasti psihosocialnih. Slednje kaže na zaskrbljivo pomanjkanje ozaveščenosti o tej vrsti dejavnikov tveganja. Zdi se, da je glavna ovira za njihovo obvladovanje nepripravljenost za odprto razpravo o teh vprašanjih.

Raziskava ESENER-3 (2019) opozarja tudi na druga pereča vprašanja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V več kot tretjini podjetij v EU ni nobene oblike zastopanosti delavcev, več kot tretjina pa poroča o pomanjkanju časa ali osebja kot ovirah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Med letoma 2014 in 2019 se je delež podjetij, v katerih so v preteklih treh letih poročali o obisku inšpektorja za delo, zmanjšal v skoraj vseh državah.

Leta 2019 je vprašalnik ESENER prvič vseboval tudi vprašanja v zvezi z digitalizacijo in njenim vplivom na varnost in zdravje delavcev. Pokazalo se je, da so samo v 24 % anketiranih podjetij, ki uporabljajo digitalno tehnologijo, razpravljali o možnem vplivu teh tehnologij na varnost in zdravje delavcev. Pri obravnavanju možnih učinkov podjetja iz EU-27 na prvo mesto postavljajo potrebo po stalnem usposabljanju (77 %), čemur sledita dolgotrajno sedenje (65 %) ter večja prožnost glede delovnega časa in kraja, kjer se opravlja delo(63 %).

Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice, Nicolas Schmit je ob objavi rezultatov raziskave ESENER-3 (2019) poudaril, da moramo podvojiti svoja prizadevanja na področju duševnega zdravja delavcev in obravnavanja izzivov, ki jih prinaša digitalizacija, saj se je v času pandemije izredno povečalo število ljudi, ki delajo od doma. Prihodnji strateški okvir EU na področju varnosti in zdravja pri delu pa bo priložnost za obravnavo problemov, ki jih je izpostavila raziskava.

Nazaj
Iskanje po strani

Prijavite se na obveščanjePrijava