O staranju delovne sile

Delovna sila v Evropi se stara. Ocenjuje se, da bodo do leta 2030 v številnih državah delavci, stari 55–64 let, tvorili 30 % ali več aktivne delovne sile. Uradna upokojitvena starost se v mnogih državah članicah povišuje, zato se bodo številni delavci verjetno srečevali z daljšo poklicno potjo, daljšo izpostavljenostjo nevarnostim pri delu ter spreminjajočim se delovnim okoljem (npr. prožnimi ureditvami delovnega časa, prilagodljivim delovnim okoljem). Da bi preprečili povečanje števila poklicnih bolezni, si je treba prizadevati za varne in zdrave delovne razmere skozi celotno poklicno življenje.

Politika Evropske unije zagotavlja okvir za reševanje te težave. V strategiji Evropa 2020 so demografske spremembe opredeljene kot eden od glavnih izzivov za Evropo. Za njegovo obvladovanje je bil določen merljiv cilj stopnje zaposlenosti: do leta 2020 mora 75 % prebivalstva EU v starosti od 20 do 64 let imeti zaposlitev. Iskanje rešitev za staranje delovne sile je tudi eden izmed ciljev Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. V njem so navedeni tudi ukrepi za spodbujanje prepoznavanja in izmenjave dobrih praks za izboljšanje razmer na področju varnosti in zdravja pri delu.

Trenutne spremembe v Evropi so postale različni izzivi za zaposlene, delodajalce in organizacije:

• daljše poklicno življenje lahko pomeni daljšo izpostavljenost delavcev posameznim tveganjem;
• večji delež starejših delavcev pomeni, da je v delovnem okolju prisotno več ljudi s kroničnimi zdravstvenimi težavami in zato posebnimi potrebami;
• starejši delavci so lahko bolj izpostavljeni določenim nevarnostim;
• vse večji pomen imajo preprečevanje nezmožnosti za delo, rehabilitacija in vrnitev na delo;
• na ravni družbe je treba obravnavati diskriminacijo na podlagi starosti.

Kampanja "Zdrava delovna mesta za vse generacije" je zasnovana na pilotnem projektu "Varnejše in bolj zdravo delovno okolje za vse starosti", ki ga je EU-OSHA vodila v imenu Evropske komisije in Evropskega parlamenta v obdobju 2013–2015. Cilj tega projekta je bil raziskati obstoječe politike in strategije ter izboljšati njihovo izvajanje, okrepiti izmenjavo dobrih praks in pomagati pri načrtovanju politik, upoštevaje staranje delovne sile. Projekt je pokazal, da je ključnega pomena celosten vseživljenjski pristop, tj. boljša preventiva, ki vsem zagotavlja zdravo staranje in vzdržno delovno življenje. Izpostavil je tudi pomen ocenjevanja tveganja, pri katerem se upošteva raznolikost delavcev, kar je podlaga za prilagajanja delovnega mesta potrebam posameznika. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je potrebno zagotoviti podporo malim in srednje velikim podjetjem, če želimo doseči izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo.