Stanje v Sloveniji
Zadnje raziskave na področju psihosocialnih tveganj v Sloveniji nam kažejo, da so slovenski zaposleni v primerjavi z zaposlenimi v drugih državah članicah EU pogosteje izpostavljeni zlasti stresu v zvezi z delom.
- Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Eurfound 2012) ugotavlja, da je večina slovenskih anketirancev poročala, da pri delu doživljajo stres, medtem ko jih je več kot 40 % navajalo splošno utrujenost. Podatki za Slovenijo so ponovno potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in slabi organizaciji dela. V primerjavi z EU27 je v Sloveniji manj besednih žalitev, pogostejše pa so grožnje in ponižujoče ravnanje. Manjše so razlike glede diskriminacije in ustrahovanja ter nadlegovanja. Zelo malo je fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških.
- Tudi 3. panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravja pri delu (EU-OSHA, 2013), ne kaže Slovenije v lepi podobi. Kar 72 % slovenskih anketirancev je ocenjevalo, da so primeri stresa v zvezi z delom v njihovem delovnem okolju zelo pogosti ali dokaj pogosti, in le 25 % jih je menilo, da so redki. Samo Ciprčani in Grki so navajali višje podatke o pogostosti stresa v zvezi z delom. Povprečje EU27 je znašalo 51 %. Izmed šestih možnih vzrokov stresa v zvezi z delom so slovenski anketiranci najpogosteje navajali število opravljenih delovnih ur oziroma delovno preobremenjost, reorganizacijo in negotovost zaposlitve. Naslednji najpogostejši razlog je izpostavljenost nesprejemljivemu vedenju, kot sta ustrahovanje ali nadlegovanje na delovnem mestu.
- V okviru Ankete o delovni sili je bil v 2. četrtletju 2013 izveden ad hoc modul »Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave« (SURS, 2014). Iz rezultatov izhaja, da je bilo na delovnem mestu psihičnim pritiskom podvrženih skoraj 32 % delovno aktivnih prebivalcev. Od teh je bila velika večina (90,7 %) takih, ki so delali pod hudimi časovnimi pritiski in so bili preobremenjeni z delom, 5,1 % delovno aktivnih je bilo izpostavljenih nadlegovanju ali ustrahovanju, 4,2 % pa nasilju in grožnjam z nasiljem.
Kampanja je prava priložnost, da se v večji meri posvetimo odpravljanju vzrokov za nastalo stanje. Vendar pa naš cilj ne sme biti ukvarjanje s simptomatiko stresa, ampak z vzroki – to so slaba organizacija dela, slabo upravljanje in slabo vodenje. Ne smemo torej zgolj gasiti požara, ampak se moramo lotiti temeljnih vzrokov.
Poleg tega je potrebno dodatno pozornost nameniti zlorabam drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu, ki so dokaj pogost odgovor delavcev na izpostavljenost psihosocialnim tveganjem pri delu.