Dobra praksa
Dobra praksa
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru kampanje razpisalo nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2014-2015« in k prijavi povabilo podjetja in organizacije, ki so v praksi izvedle učinkovite ukrepe za obvladovanje stresa in drugih psihosocialnih tveganj v zvezi z delom. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah. V prvi kategoriji so tekmovale organizacije z manj kot 100 zaposlenimi, v drugi kategoriji pa organizacije, ki imajo 100 ali več zaposlenih. Ob tem je potrebno pojasniti, da je postopek izvedbe nacionalnega tekmovanja prilagojen pravilom in kriterijem evropskega tekmovanja, ki ga organizira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Na ta način je prejemnikom nacionalnih priznanj zagotovljena odprta pot do sodelovanja na evropskem tekmovanju.
Primeri dobre prakse so v praksi uporabljene rešitve, namenjene učinkovitemu preprečevanju tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu s pomočjo dobrega upravljanja ter zlasti z učinkovito uporabo ocene tveganja. Primeri dobre prakse torej niso niti teoretične niti hipotetične narave. Namen tekmovanja je, da se delodajalcem in delavcem s konkretnimi primeri prikažejo koristi upoštevanja dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu. Tripartitna komisija je primere dobre prakse ocenjevala na podlagi vrste kriterijev: inovativnost rešitve, učinkovitost ukrepa, zavezanost vodstva, sodelovanje delavcev, prenosljivost rešitve v druga okolja, izvedljivost, trajnost, aktualnosti itd. Posebna pozornost je vsakokrat namenjena preverjanju, ali so rešitve rezultat sodelovanja med delodajalcem in zaposlenimi ter njihovimi predstavniki. Zgolj učinkovitost ukrepov torej ni dovolj.
Tripartitna komisija za ocenjevanje kandidatov za priznanje je 31. julija 2014 zaključila z zbiranjem prijav. Prispele so tri prijave, ki so jih oddali: Lidl d.o.o.k.d., Splošna bolnišnica Izola ter Zavarovalnica Triglav d.d. Na podlagi ogledov je komisija primere dobre prakse ocenila in se enoglasno odločila, da priznanje za izjemne in inovativne rešitve na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj prejmeta:
- primer dobre prakse »Triglav.smo«, ki ga je razvila Zavarovalnica Triglav, d.d. in
- primer dobre prakse »Zdrava delovna mesta«, ki ga je razvila Splošna bolnišnica Izola.
Razglasitev prejemnikov nacionalnih priznanj za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu je potekala 22. aprila 2015 v hotelu Union. Prisotne je nagovoril gospod Peter Pogačar, državni sekretar. V imenu vodstva in zaposlenih Zavarovalnice Triglav, d.d. sta priznanje prevzeli gospa Marica Makoter, članica uprave in delavska direktorica ter gospa Zdenka Valjavec, izvršna direktorica za upravljanje s človeškimi viri, medtem ko sta v imenu vodstva in zaposlenih Splošne bolnišnice Izola priznanje prevzela v.d. direktorja bolnišnice, gospod mag. Radivoj Nardin in gospa Anica Radovac, promotorka zdravja in vodja enote za kadrovske in socialne zadeve.
V Zavarovalnici Triglav, d.d., ki ima 2.350 zaposlenih po vsej državi, so razvili program »Triglav.smo«, znotraj katerega so združili ukrepe in aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje in krepitev zdravja, na varno in zdravo delovno okolje in medsebojne odnose ter na vse dejavnosti, ki vodijo k zdravju, zadovoljstvu in zavzetosti vseh zaposlenih. Moto programa, ki so ga pričeli izvajati jeseni leta 2011, je: "Zdravi – Zadovoljni – Zavzeti". Ukrepi, kot so izboljšanje vodenja, sistem varovanja dostojanstva delavcev pri delu, kontinuirano usposabljanje delavcev ter njihovih vodij, promocijski material, nagrajevanje inovativnosti ter prva psihološka pomoč predstavljajo inovativni pristop k obvladovanju psihosocialnih tveganj. Program je nastal s skupnim sodelovanjem vodstva in strokovnih delavcev s področja upravljanja s človeškimi viri. Rezultati programa se odražajo v zmanjševanju števila nezgod pri delu in absentizma.
Splošna bolnišnica Izola, ki ima 745 zaposlenih, je ena izmed treh bolnišnic v naši državi, ki so vključene v "Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah". Zaradi vse večjega nezadovoljstva zaposlenih, velikega bolniškega absentizma, pogojenega s starostno strukturo, zahtevnimi delovnimi pogoji, življenjskim slogom in organizacijsko klimo so prišli do zaključka, da je potrebno področju varnosti in zdravja na delovnem mestu posvetiti bistveno več pozornosti. V ta namen je bila leta 2010 ustanovljena Skupina za zdravje, ki deluje na več področjih, eno izmed njih je tudi prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Aktivnosti v zvezi s prepoznavanjem psihosocialnih dejavnikov tveganja so poimenovali »Zelena delovna mesta« in med drugim zajemajo ureditev delovnih mest in obremenjenosti zaposlenih, oglede delovnih mest, boljšo organizacijo dela, promocijo duševnega zdravja, vodenje, medsebojno komunikacijo in reševanje konfliktov. Na nivoju bolnišnice so poiskali tudi »zaupne osebe«, ki nudijo pomoč zaposlenim. Zaposleni tako s sodelovanjem v delovnih skupinah spoznavajo vrednote ter strateške cilje organizacije, razumejo svojo vlogo, prepoznavajo dejavnike tveganj za dobro počutje in zdravje, sodelujejo pri iskanju ustreznih ukrepov, krepijo svojo odgovornost do lastnega zdravja in s spremembami vedenj v večji meri prispevajo k uspehu celotne organizacije.
Informacije o preteklih nacionalnih in evropskih tekmovanjih za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu« so na voljo tu.