Dobra praksa

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 22. 10. 2012 podelilo nacionalna priznanja "Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2012".

Priznanje za najboljšo dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu je prejelo podjetje ASCOM d.o.o., Idrija, ki je razvilo primer dobre prakse »Zdrava hrbtenica – zdrava družba. Program obvladovanja tveganj za zdravje«.

Podjetje ASCOM d.o.o., Idrija je invalidsko podjetje s 154 zaposlenimi, od katerih jih je polovica invalidov. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo drsnih obročev, komutatorjev in sorodnih izdelkov, namenjenih zlasti avtomobilski industriji.

Podjetje je razvilo učinkovit dialog med vodilnimi in vodstvenimi delavci ter zaposlenimi, ki zasledujejo skupen cilj: izboljšanje delovnega procesa in dvig ravni varnosti in zdravja pri delu s spodbujanjem zaposlenih k inovativnosti. Prav tako je podjetje razvilo dobro sodelovanje s pooblaščenim izvajalcem medicine dela.

Vidne so izboljšave na delovnih mestih, pri čemer so celostne rešitve na področju varnosti in zdravja pri delu del strategije podjetja in jih je možno prenesti tudi v druge dele koncerna Kolektor.

Primer predstavlja dober zgled, kako aktivirati vse zaposlene za skupen cilj - ohraniti zdravo, vitalno ter uspešno podjetje.

Poleg priznanja za najboljšo dobro prakso – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve letos podelilo še dve, enakovredni priznanji za dobro prakso.

Priznanje za dobro prakso je tako prejela družba DARS d.d., Celje, ki je razvila primer dobre prakse »Zdravo, varnejše, boljše«.

Družba DARS d.d., ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ima čez 1.240 zaposlenih po vsej državi. Po Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji:

• opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest;
• izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun;
• upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje.

V družbi so razvili projekt, katerega cilj je zagotoviti delavcem zdravju prijazno in bolj varno delovno okolje, kar se odraža v boljši kvaliteti življenja zaposlenih in lažjem usklajevanju poklicnih in zasebnih obveznosti. Pri tem je še posebej pomembno dejstvo, da se je projekt izvajal z močno podporo vodstva, sveta delavcev, delavskega direktorja in sindikatov.

Idejo za uvedbo projekta je dala strokovna sodelavka iz kadrovske službe, ki je kasneje tudi skozi dodatno usposabljanje prevzela pomembno vlogo pri njegovem izvajanju. Sodelovanje vodstva, predstavnikov delavcev in strokovnih služb je že od samega začetka vodilo k vzpostavitvi sistema, ki skozi vrsto aktivnosti in projektov teži k nenehni skrbi za boljše zdravje in varnost zaposlenih, ki presega zakonske okvire. Pri tem je treba posebej omeniti zahtevne okoliščine, kot je geografska razdrobljenost družbe, pa tudi raznolikost delovnih procesov in obremenitev delavcev pri delu

Priznanje za dobro prakso je nadalje prejela Paloma sladkogorska d.d., Sladki Vrh, ki je razvila primer dobre prakse »Vloga vodstvenih delavcev in zaposlenih pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu«.

Podjetje Paloma sladkogorska d.d., Sladki Vrh ima 761 zaposlenih. Podjetje se ukvarja z dejavnostjo proizvodnje gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja.

V podjetju so pristopili k sodobnemu sistemu vodenja, ki temelji na procesnem pristopu reševanja problematike varnosti in zdravja pri delu. Ker v papirni industriji, kot eni najtežjih, prevladuje problem kostno-mišičnih obolenj, povezanih z dvigovanja težkih bremen, vodstvo spodbuja delavcev, da predlagajo rešitve na tem področju. Rešitev dobro pokaže zvezo med iniciacijo problema in izvirno rešitvijo, ki je bila z aktivnim pristopom tako delavcev, kot vodstva realizirana z minimalnim finančnim vložkom znotraj podjetja, in sicer na način, da je delovno mesto sedaj primerno celo za invalidne delavce, zaposlenih v podjetju.

Primer predstavlja dober zgled sodelovanja celotne vertikalne strukture zaposlenih pri odpravi problema.