O kampanji

Zdravo delovno okolje

Cilj dveletne evropske kampanje "Zdravo delovno okolje" je spodbujanje celovitega pristopa k ocenjevanju tveganja.

Ocena tveganja je temelj evropskega pristopa k varnosti in zdravju pri delu. Za to obstajajo dobri razlogi. Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja je treba uporabiti celovit pristop, ki upošteva različne korake ocenjevanja, različne potrebe posameznih delodajalcev in spremembe v delovnem okolju. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

Cilji

Glavni cilji evropske kampanje za ocenjevanje tveganja so:

• spodbuditi zainteresirane strani na vseh ravneh k dejavnemu sodelovanju v decentralizirani vseevropski kampanji;
  povečati ozaveščenost o pravni odgovornosti in praktični potrebi po oceni tveganj na delovnem mestu;
• spodbujati preprost postopen pristop k oceni tveganja;
• pojasniti oceno tveganja in postopek izvajanja ocene tveganja;
• spodbujati podjetja (zlasti mikro podjetja ter mala in srednje velika podjetja), da sama izvedejo svojo oceno tveganja;
• promovirati idejo, da ocena tveganja zadeva vse zaposlene, in poudariti koristi sodelovanja pri oceni tveganja;
• podpirati delodajalce, predstavnike delavcev za varnost in zdravje pri delu, delavce, strokovne delavce, strokovne službe, oblikovalce politike in druge zainteresirane strani pri izboljševanju ocene tveganja;
• sporočiti, da je ocena tveganja prvi korak k sistematičnemu upravljanju varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja

Ocena tveganja ni cilj sama po sebi, ampak močno orodje za prepoznavanje potrebe po preventivnih ukrepih. Pri njej gre ne samo za to, da se preverjajo prepoznane nevarnosti, ampak mora ocena tveganja upoštevati manj očitne nevarnosti in vzajemno delovanje različnih dejavnikov.

Ocenjevanje tveganj in zagotovljeni korektivni ukrepi so v interesu vseh in vsak na delovnem mestu lahko pomembno prispeva k njim. Ocenjevanje tveganj v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je v interesu podjetij in njihovih delavcev. Je partnerski pristop, pri ocenjevanju pa morajo dejavno sodelovati vsi zaposleni. Delavci morajo biti vključeni v postopek ocenjevanja tveganja in z njimi se je treba posvetovati. Evropski pristop k preprečevanju tveganja sledi naslednjim načelom:

• izogibanje tveganjem;
• ocenjevanje tveganja, ki se jim ni mogoče izogniti;
• obvladovanje tveganj pri njihovem viru;
• prilagoditi delo posamezniku;
• prilagajanje tehničnemu napredku;
• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
• razvijanje celostne varnostne politike;
• dajanje prednosti splošnim varnostnim ukrepom pred posebnimi;
• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.