Postravmatska stresna motnja kot posledica trpinčenja na delovnem mestu

26.10.2015

Škoda, ki jo povzročata trpinčenje in posttravmatska stresna motnja na delovnem mestu, predstavlja veliko izgubo in bremeni zdravstvene, socialne, gospodarske, izobraževalne kot tudi kazenske in sodne sisteme.

Članek o postravmatski stresni motnji po trpinčenju na delovnem mestu, katerega avtor je mag. Dušan Nolimal, dr. med. in specialist socialne medicine, opozarja, da psihosocialna tveganja prinašajo nove in nepričakovane vedenjske vzorce v delovno okolje. Če je bil za Slovenijo v (pred krizni) preteklosti značilen relativno visok delež bolniškega staleža, je ta v kriznih časih začel močno upadati. Strah pred izgubo zaposlitve vpliva na to, da ljudje hodijo na delo bolni. Leta 2010 je kar 59,2 odstotkov slovenskih delavcev poročalo o tem, da so bili v preteklem letu najmanj enkrat prisotni na delovnem mestu, čeprav so bili bolni. Gre za najvišji delež med državami članicami EU. Govorimo o prezentizmu, ki je pomemben pokazatelj negativnih razmer v slovenskem delovnem okolju. V Sloveniji se zaposleni zaradi krize bojijo oditi na bolniško in vztrajajo na delovnem mestu kljub bolezni, saj se bojijo, da bodo izgubili delo, ali pa si odsotnosti zaradi slabih finančnih razmer enostavno ne morejo privoščiti.

Poročanje posameznih zdravnikov družinske medicine in psihiatrije ter vzorčne analize bolniškega staleža v posameznih ambulantah kažejo, da se lahko diagnoza reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje skoraj v celoti pripiše trpinčenju na delovnem mestu.

Naraščajoč trend trpinčenja na delovnem mestu in s tem povezan razvoj duševnih in vedenjskih motenj je mogoč predvsem zato, ker ga omogoča delovno okolje, v katerem ni ustreznih preventivnih ukrepov. Zato kaže te motnje obravnavati predvsem kot posledico slabega upravljanja in vodenja organizacij, torej nesposobnosti zagotavljanja varnega in zdravega psihosocialnega okolja. Vodstvo trpinčenje pogosto samo izvaja in ne spoštuje pravic, dostojanstva in interesov zaposlenih. Za mnoge zaposlene je najhujši stres povezan z neizplačevanjem plač ali njihovim prenizkim izplačevanjem. Kljub predpisom, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu, je pri slovenskih delodajalcih opazna nizka stopnja odgovornosti za stanje na tem področju in nizka raven splošne empatije. Sodelavci se bojijo posegati v dogajanje zaradi strahovlade, pomanjkanja lastnega poguma in strahu, da ne bi sami postali žrtve trpinčenja. Prav tako žrtvam trpinčenja niso pripravljeni nuditi podpornega okolja.

Kombinacija velike zavezanosti vodstev in sodelovanja zaposlenih pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje stresa, trpinčenja in drugih oblik psihičnega nasilja na delovnem mestu. Večja zastopanost zaposlenih v organih odločanja je eden od ključnih, a redko prisotnih dejavnikov. Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu je potrebno zagotoviti dodatno usposabljanje in podporo na področju spopadanja z izzivi, ki jih prinašata trpinčenje na delovnem mestu in posttravmatska stresna motnja, kar je ob dejstvu, da k psihosocialnim tveganjem veliko prispevajo prav problematični menedžerji in delodajalci, zelo trd oreh.