Depresija na delovnem mestu

26.10.2015

Mag. Dušan Nolimal, dr. med. in specialist socialne medicine, opozarja, da je depresija na delovnem mestu pogosto nevidna in skrita. Če želimo zmanjšati razsežnost problema, si moramo prizadevati za boljše prepoznavanje in diagnosticiranje oseb z depresivno motnjo. K temu pa lahko veliko prispevajo prav ozaveščeni delodajalci in zaposleni. Pomembno je, da pri prizadetem sodelavcu pravočasno opazimo simptome depresije in ustrezno ukrepamo.

Članek o razsežnosti depresije na delovnem mestu opozarja, da se prizadeti zaposleni – tudi zaradi stigme duševnih bolezni – nagibajo k skrivanju stiske in problemov. Delodajalci in sodelavci so pomanjkljivo ozaveščeni, da bi problematiko povezali z zmanjšano delovno sposobnostjo, težavami na delovnem mestu in bolniško odsotnostjo. Za depresijo so značilni raznovrstni simptomi, ki se javljajo počasi, postopoma, vendar progresivno. K tej problematiki je potrebno pristopati tako na nivoju prizadetega posameznika kot tudi na nivoju organizacije, v kateri je zaposlen. Na nivoju organizacije so to različni posegi v organizacijo dela, predvsem pa naravnanost vodstva v prepoznavanje te problematike in v aktivno sodelovanje pri njenem reševanju, skupaj z iskanjem učinkovitih rešitev za zmanjševanje stresa in drugih psihosocialnih tveganj med zaposlenimi. Vendar se v času gospodarske krize – ko izginjajo delovna mesta in ko celo nekatere zaposlitve ne zagotavljajo več zadostnih sredstev za dostojno življenje – znižuje tudi občutljivost za ukrepanje na tem področju.

Članek o prepoznavanju depresij na delovnem mestu – znakih in dejavnikih tveganja) navaja, da so posledice dolgotrajnega ali ponavljajočega se stresa lahko hude – od slabega počutja, upada razpoloženja in različnih psihosomatskih motenj, do pravih psihosocialnih bolezni, kot je depresija, ki lahko vodi v daljšo odsotnost z dela in nižjo delovno učinkovitost. Raziskave kažejo, da slovenski delavci čutijo večjo obremenitev na delovnem mestu kot delavci drugod po Evropi. Čeprav nekateri kazalci, kot sta, na primer, odsotnost z dela in samomorilnost, ne kažejo na naraščanje depresije, pa predpisovanje zdravil za zdravljenje depresije kaže na naraščanje te bolezni med zaposlenimi. K organizacijskem stresu največ prispevajo pretirane delovne zahteve in posledična preutrujenost, nepotrebno oviranje dela, pomanjkanje potrebnih informacij za izvedbo nalog, pomanjkljivo definirane vloge v procesu dela ter posebej netransparentnost organizacije dela.

Potrebno je nadaljevati z ozaveščanjem in izobraževanjem, da bi bili vsi delodajalci, vodje in sodelavci ozaveščeni. Le tako bodo znali zmanjšano delovno sposobnost in težave na delovnem mestu povezati z depresivnimi simptomi in psihosocialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu.