(Zlo)raba farmakoloških učinkovin za krepitev kognitivnih sposobnosti

19.10.2015

Doc. dr. Toni Pustovrh ugotavlja, da je dokaj verjetno, da dolgoročna raba farmakoloških učinkovin za krepitev kognitivnih sposobnosti – ob odlaganju spanca, počitka in sprostitve – vodi v dolgoročno izčrpanost in povečano tveganje za različna obolenja, kar pomeni človeške in materialne stroške – tako za zaposlene kot za delodajalce.

Prvi članek v seriji o (zlo)rabi farmakoloških učinkovin in vplivih novih tehnologij na delovno okolje in zaposlene obravnava koncept farmakološke krepitve kognicije ter vplive in učinke zdravil na recept, ki se v ta namen uporabljajo oz. zlorabljajo na delovnem mestu. Nadalje podaja pregled določenih etičnih, pravnih in družbenih vprašanj, ki so bila obravnavana v znanstveni razpravi o tej tematiki ter predstavlja priporočila in alternativna sredstva za krepitev kognicije, ki bi lahko nadomestila farmacevtska sredstva. Čeprav imajo lahko omenjene farmakološke učinkovine majhne do zmerne učinke krepitve določenih kognitivnih sposobnosti vsaj pri nekaterih posameznikih ob občasni rabi, pa so njihovi dolgoročni učinki neznani in dokaj verjetno je, da kronična raba ob odlaganju spanca, počitka in sprostitve lahko vodi v dolgoročno izčrpanost in povečano tveganje za različna obolenja, kar pomeni človeške in materialne stroške tako za zaposlene kot za delodajalce.

Drugi članek obravnava farmakološka sredstva za krepitev kognicije v kontekstu delovnega mesta. Tako predstavlja njihovo domnevno (globalno) razširjenost med različnimi poklici, dejavnike, ki vplivajo na njihovo (zlo)rabo ter učinke in vplive, ki jih imajo na zaposlene in na delovno okolje. Zaključuje z nekaterimi predlogi, ki so bili podani za naslavljanje vzrokov, zaradi katerih sploh pride do zlorabe zdravil na recept v tem smislu ter izpostavlja, da takšno rabo spodbujajo tako interni razlogi, povezani s posameznikom in delovnim mestom – kot tudi splošnejše družbene norme in zahteve.