MDDSZ Varnost v gradbeništvu

  • Decrease font size
  • Default font size
  • Increase font size
Domov arrow Pet korakov ocene tveganja

Pet korakov Natisni

Sledite petim korakom:

  1. KORAK: Identificirajte nevarnosti
  2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan in kako
  3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi preventivni ukrepi ustrezni ali je potrebno narediti kaj več
  4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve
  5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo popravite (spremenite), če je to potrebno

Nevarnost in tveganje – ne dovolite, da vas posamezne besede odvrnejo od vašega namena!

Nevarnost - je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oz. okvari njegovo zdravje.

Tveganje - je verjetnost, velika ali majhna, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro, pri tem pa se upošteva tudi resnost (možne poškodbe ali bolezni, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti).


1. KORAK: Identificirajte nevarnosti

Če boste sami izvajali identifikacijo nevarnosti in ocenjevanje tveganja, se sprehodite do vseh vaših delovnih mest, in opazujte, kaj bi lahko ogrozilo varnost in zdravje vaših delavcev in drugih oseb, ki bi lahko bile prisotne na teh delovnih mestih. Ne upoštevajte neznatnih nevarnosti, ampak se raje osredotočite na pomembne nevarnosti, ki lahko rezultirajo v resni škodi ali prizadenejo več ljudi. Vprašajte za mnenje vaše delavce ali njihove predstavnike. Le-ti so morda zasledili nekatere stvari, ki takoj na prvi pogled niso očitne. Navodila proizvajalcev opreme so lahko zelo koristna pri identificiranju nevarnosti in ocenjevanju tveganja. Prav tako so uporabni tudi podatki o poškodbah in poklicnih boleznih oziroma boleznih v zvezi z delom.

Upoštevajte samo nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost in zdravje delavcev. Kot pomoč uporabljajte naslednje primere:

  • nevarnost zdrsa/spotaknitve (npr. slabo vzdrževana tla ali stopnice),
  • delo na višini (npr. delo na odru)
  • nevarnost požara (npr. zaradi vnetljivih materialov),
  • kemikalije (npr. kisline, lugi),
  • padec predmetov,
  • gibljivi deli strojev (npr. rezila, prenosi),
  • vozila (npr. bagri),
  • elektrika (npr. slaba napeljava),
  • prah
  • dim (npr. pri varjenju),
  • ročno premeščanje bremen,
  • hrup,
  • slaba osvetlitev,
  • visoke in nizke temperature,
  • stalna prisilna drža,
  • psihične nevarnosti (stres),
  • težko fizično delo.

2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan in kako

Ne pozabite na:

  • mlade delavce, pripravnike, vajence
  • obiskovalce, pogodbenike, vzdrževalce itd., ki niso vedno prisotni na delovnem mestu,
  • druge osebe, ki bi lahko bile poškodovane zaradi delovnih nalog, ki jih opravljate.

3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi preventivni ukrepi ustrezni ali je potrebno narediti kaj več

Pri izvajanju ocenjevanja tveganja morate presoditi, kolikšna je verjetnost, da bi nevarnost povzročila škodo in kako resna bi verjetno bila ta škoda. To vam bo pomagalo pri odločitvi o  tem, kako nujna je izvedba posameznih ukrepov.

Vprašati se morate, ali ste zadostili vsem zahtevam, ki vam jih nalagajo predpisi s tega področja. Zavedajte se, da so vse zahteve iz predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu hkrati tudi smernice, ki vam pomagajo pri izvedbi ocene tveganja. Na primer, obstajajo predpisane zahteve o preprečitvi dostopa do gibljivih delov stroja. Poskušajte narediti čim več; zakonske zahteve so nekaj minimalnega, kar morate izpolniti. Vaš pravi cilj je čim bolj zmanjšati tveganja.

Če menite, da je potrebno nekaj narediti, se vprašajte:

  • Ali lahko v celoti odpravimo nevarnost oziroma tveganje?
  • Ali lahko spremenimo način dela in ga na ta način naredimo varnejšega?
  • Če ne, katere ukrepe moramo uvesti?

Ni nujno, da vlaganje v varnost in zdravje pri delu pomeni tudi veliko stroškov. Na primer postavitev zrcala na nevarnem "slepem" ovinku, da bi preprečili trčenje vozil, ali položitev materiala, ki ne drsi, na stopnice, ne zahtevajo veliko stroškov, učinek pa je lahko zelo velik. Včasih že majhna sprememba načina izvedbe delovne naloge pomembno zmanjša tveganje za nezgodo.

Nadzorovanje tveganja pomeni, da naredite vse, kar je v vaši moči, da zagotovite, da nihče ne bo poškodovan oziroma ne bo obolel.

Nekatere splošno uporabne metode nadzorovanja tveganja:

  • odpravljanje oziroma obvladovanje nevarnosti na samem viru,
  • pred čiščenjem, popravili in servisiranjem prekiniti dovod električnega toka do delovne opreme,
  • zagotavljanje čistega in urejenega delovnega mesta,
  • ustrezno usposabljanje delavcev,
  • planiranje postopkov v sili, vključno s prvo pomočjo,
  • zagotavljanje osebne varovalne opreme, vendar samo, če niso možni ostali ukrepi,
  • zagotavljanje zdravstvenih pregledov v skladu s predpisi,
  • prijavljanje poškodb in obolenj ter ugotavljanje njihovih vzrokov itd.

Toda, kaj če se delovne naloge zelo spreminjajo, ali pa se delavci veliko gibljejo od enega do drugega delovnega mesta?

Identificirajte nevarnosti, ki jih lahko upravičeno pričakujete in nato ocenite tveganje. Če boste zasledili dodatne nevarnosti, ko boste prišli na delovno mesto, poskusite dobiti informacije od drugih, ki delajo na tem delovnem mestu, in izvedite ukrepe, ki so potrebni.

Toda, kaj če delite delovno mesto (npr. gradbišče) z drugimi?

Obvestite druge delodajalce in samozaposlene osebe o vseh tveganjih, ki ste jih zasledili in o ukrepih, ki ste jih izvedli. Poleg tega upoštevajte (in dobro razmislite) o tveganjih, ki bi lahko ogrozila varnost in zdravje vaših zaposlenih zaradi aktivnosti, ki jih izvajajo druge organizacije (podjetja) na delovnem mestu (npr. gradbišču).

Toda, kaj če ste že ocenili nekatera tveganja?

Na primer, če uporabljate nevarne snovi, so nevarnosti in varnostni ukrepi že napisani na etiketi ali na dokumentaciji (tehničnem varnostnem listu) za to snov. Pri ocenjevanju tveganja si lahko pomagate tudi z raznimi standardi, navodili (na primer zgibanka, ki je pred vami) in zelo obsežno literaturo, ki je na voljo v domačem in tujem jeziku (oglejte si tudi stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – poglavje "Publikacije": http://www.mddsz.gov.si/si/publikacije/). To vam bo pomagalo pri oceni posameznih tveganj in pri odločitvah, če so vaši ukrepi, ki ste jih izvedli, ustrezni.


4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve

Izjava o varnosti je mesto, kjer se zabeležijo pomembne ugotovitve vašega ocenjevanja tveganja. Zapisati morate pomembne nevarnosti in navesti vaše sklepe, npr. "Električne instalacije: ozemljitev je potrebno preverjati vsakih šest mesecev in po vsaki spremembi", ali "Dim pri varjenju: zagotovljeno je lokalno odsesavanje; redno se nadzira njegove uporaba; vsak mesec preveriti pravilnost delovanja sistema za odsesavanje". O vseh ugotovitvah morate obvestiti vaše delavce. V Izjavi o varnosti morate navesti, kje se nahajajo rezultati teh preverjanj.

Pri ocenjevanju tveganja morate NUJNO:

  • narediti ustrezen pregled delovnih mest,
  • upoštevati vse osebe, ki bi lahko bile izpostavljene tveganjem,
  • obravnavati vse pomembne nevarnosti, pri tem pa upoštevati število oseb, ki so lahko izpostavljene,
  • zagotoviti, da so preventivni ukrepi ustrezni in da je preostalo tveganje majhno.

Shranite zapiske in dokumente o vseh vaših aktivnostih v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki niso vključeni v samo Izjavo o varnosti. To vam lahko pomaga usmeriti pozornost na določena vprašanja ali pa vam pomaga tudi pri dokazovanju, da ste naredili vse, kar od vas zahtevajo predpisi s tega področja.

Naj poenostavimo: vaša Izjava o varnosti lahko vsebuje sklicevanje na posebne postopke, ki so vsebovani v drugih dokumentih. Ti dokumenti so lahko:

  • priročniki kakovosti,
  • navodila za uporabo,
  • interni akti podjetja oziroma organizacije,
  • navodila proizvajalca itd.

5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo popravite (spremenite), če je to potrebno

Implementacija vaše Izjave o varnosti mora biti sestavni del vsakodnevnih aktivnosti. To pomeni, da mora biti Izjava v vsakem času ustrezna oziroma relevantna. Vsakokrat, ko pride do sprememb, ki lahko vplivajo na ocenjevanje tveganja oziroma na varnost in zdravje pri delu, jo je potrebno spremeniti oziroma dopolniti. Spremembe lahko nastanejo pri delovnih postopkih, v organizacijski strukturi, pri uporabi delovne opreme in nevarnih snovi, lahko pa tudi v tehničnem znanju, zakonodaji ali standardih.

Sprememba delovne sile lahko prav tako močno vpliva; npr. sprememba števila delavcev pri določenem delovnem postopku, zamenjava starejših/izkušenejših delavcev z mladimi pripravniki ali vajenci. Ni potrebno spreminjati Izjave o varnosti za vsako trivialno spremembo, npr. pri vsaki novi zaposlitvi, razen če nova zaposlitev že sama po sebi pomeni pomembno novo nevarnost, kar je potrebno upoštevati.

Postavite si rok za ponoven pregled in popravek ocene tveganja.

Pri ponovnem pregledu ocene tveganja preverite, če so preventivni ukrepi za posamezno nevarnost/tveganje še vedno ustrezni. Če ne, izvedite ustrezne ukrepe.

 

Dobrodošli

Namen spletne strani je tako delodajalcem kot delavcem, ki delajo na področju gradbeništva, približati eno najpomembnejših orodij zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, in sicer ocenjevanje tveganja.

 

Predpisi

Predstavitev najpomembnejših zahtev predpisov, ki določajo zahteve za varno in zdravo delo na gradbiščih.

 

Dobro je vedeti

Najpogostejše nevarnosti in tveganja pri delu na gradbiščih.