Upoštevajte samo nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost in zdravje delavcev za vsako opravilo posebej! Kot pomoč uporabljajte naslednje primere:

• nevarnost zdrsa/padca (npr. slabo vzdrževana tla ali stopnice)
• nevarnost požara
• nevarne snovi (npr. čistila in belilna sredstva)
• gibljivi deli delovne opreme (npr. rezila)
• padci iz višine (npr. neustrezne lestve)
• tlačni sistemi (npr. parni kotli)
• elektrika (npr. slaba napeljava)
• ročno premeščanje bremen
• hrup
• slaba razsvetljava
• nizke/visoke temperature
• stalna prisilna drža
• psihične nevarnosti (stres, monotonija)
• težko fizično delo

Navedena niso imena posameznikov, pač pa tipična delovna mesta oziroma skupine delavcev, ki imajo podobno delo ali so izpostavljeni enakim oziroma podobnim tveganjem npr.:

• pisarniško osebje,
• vzdrževalci,
• pogodbeniki,
• osebe, ki z vami delijo delovna mesta
• delavci v strežbi,
• čistilke/čistilci,
• druge osebe

Posebno pozornost je treba nameniti:

• delavcem – invalidom,
• nosečnicam,
• obiskovalcem,
• mladim delavcem,
• najetim delavcem ipd.

Pri izbiri ukrepov se vprašajte:

Ali ste že morda izvedli varnostne ukrepe pred tveganji zaradi nevarnosti, ki ste jih navedli?
Na primer, ali ste zagotovili:

• ustrezno seznanjanje in usposabljanje delavcev?
• ustrezne postopke?

Ali so varnostni ukrepi:

• v skladu z zahtevami predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu?
• v skladu z dobro prakso?
• taki, da kar najbolj zmanjšujejo tveganja?

Če so odgovori DA, potem je tveganje ustrezno nadzorovano, vendar morate navesti, katere ukrepe izvajate.

Sklicujete se lahko na različne dokumente, ki dajejo te informacije.